Pismo Božičku!!! ali Hej, mogoče tudi on bere blog!
Nedelja, 16. december, 2007
Dragi Božiček!
Letos seeem bila zelo pridna, res sem bila. Pomagala sem mamici, očiju nisem kaj preveč nagajala pa tudi bratu sem sitnarila majn kot prejšna leta. V šoli se trudim biti uber pridna, tudi profesorjem sem se naučila Ne odgovarjati in poskušam sodelovati med urami kolikor se med podajanjem pisemc in papirčkov pač da :$. Prisežem, določenih profesorjev nisem razjezila niti enkrat, celo matematiko mi je ratalo pisat 4, in to dvakrat!
Tudi doma sodelujem pri gospodinjskih opravilih, ampak mi mami zadne čase ne dovoli sesati ker sem zlomila cev od sesalca (ampak saj je bilo samo dvakrat in še to ponesreči =P), prav tako mi ne pusti več veliko pomivati, ker pravi, da sem razbila že dovolj in da nima namena vsak dan kupovati novega Prila (a je to reklama?) in plačevati astonomskih računov za vodo. Tako, da sem se zaradi spleta nesrečnih dogotkov in maminih priding odločila opustiti to dejavnost in od sedaj pospravljam samo še svojo sobo. (pa prosim ne kaznuj mami zaradi tega, ker mi je to “prepovedala” saj veš da želi le najbolše svojim krožnikom, kozarcem za šampanjec in njenemu zelenemu zauziju, kot mu jas pravim. Zato ji PROSIM nikakor ne pusti premoga v rdečem pakeku!)
Zalo sem se izboljšala tudi na nakupovalnem področju, saj od zdaj naprej kupujem le še tisto kar nujno rabim, razen, kdaj pa kdaj me premami kakšna torbica ki je nesramno znižana. V trgovini sem z prodajalko vedno prijazna, še bolj z prodajalcem (razen, če je kakšen res hudo vsiljiv se ga raje odkrižam kot da bi me prepričal v naložbo v razvlečen pulover), vedno pozdravim, odzdravim in napraskam drobiž po vseh žepkih in predalčkih. Največkrat pustim tistih par centov kar v škatli, v kateri naj bi se zbiral denar za tiste, ki so ga zares potrebni.
Poleg vsega, sem se letos tudi na vseh potovanjih obnašala zelo lepo in bila olikana turistka. V Parizu sem bila kljub temu, da so vsi trmasto odkimavali na besedo english bila potrpežljiva. V Španiji sem še posebej pazila na obnašanje sploh v lokalih in na koktejlih (da ne bi z kretnjami nakazala na kaj prevec nedevoljenega =D khm), le v Barceloni sem grdo ošinila gospoda ki nas je nagnal izpod “njegvega” nadstreška, ko je lilo kot iz Škafa. Prav tako v Nemčiji in poleti na morju na Pagu in nasploh povsod kjer sme bila. V soboto grem še v Benetke in upam da mogoče kje naletim nate, ko boš kupoval darila, čeprav vem, da so tvoji palčki zelo sposobni, jim mogoče ne bo uspelo narediti česar tako kot si želiš in boš šel po nakupih.
Ker mislim, da sem bila zelo pridna, v zelo pomenu, kot se zame spodobi, bi te prosila za dariloo. Želim si, da bi meni in mojim vsem, ki jih mam zelo rada prinesel vrečo smeha, veselja, sreče, radosti, norosti, uspehov in ljubezni pa meni eno kuhačo, da bodo dobili po riti če ne bodo pridni. Vse to zapakiraj v veliko vrečo brez dna in jo zvrhano napolni z sestavinami. Zaveži z veliko rdečo pentjo, zraven zatakni sladkorno paličico in pusti vsakemu pod smečico.
Hvala Božiček! Vem, da mi boš uresnišil željo! *
Tvoja mala pridna Lunna
P.S. Tud tistih zlatih čeveljčov, ki sem jih videla v Emporiumu se ne bi branila (odlični bi bili za maturantski ples).





















