Lunna

Včeraj sem si znova ogledala filem Krvavi diamant, in njegova vsebina me je znova presunila. V glavnih vlogah gledamo Leonarda DiCapria, Djimona Hounsouna in Jennifer Connelly, ki nam zelo dobro prikažejo dogotke, ki so se dogajali v Sierra Leoneju med državljansko vojno v 20tih lerih prejšnjega stoletja, ko so lahko pobijali kakor se jim je zahotelo, po želji ločevali družine in preganjali ljudi, povrhu vsega pa otroke “spreminjali” v hladnokrvne vojake in jim prali možgane, da so pozabili na vse, kar so kdaj koli prej imeli.

Preteklosti tako ali pa tako ne moremo spremeniti in dogajale so se še hujše stvari kot jih prikazuje film, vendar se to dogaja še danes. Še danes v Afriki vladajo izredne razmere in marsikje se ni nič spremenilo. Še vedno pobijajo nedolžne ljudi ali jih pošiljajo v rudnike, kjer garajo za zeloooo majhno plačilo, če ga konec koncev sploh prejmejo. Še vedno ljudje bežijo da bi se rešili in upajo na boljše življenje.

Kot pravijo: “Afrika je dežela velikih nasprotij.” Opazuješ lahko izjemno lepoto te celine obenem pa opazuješ največjo bedo, bedo ki je ne vidiš nikjer drugje. Še vedno je razvita trgovina z diamanti in otroke še vedno “spreminjajo” v vojake, preprosto jih ugrabijo in prisilij, da to postanejo.

Človek se ob vsem tem res vpraša kaj dela svet, ali si res tako trdno zatiska oči, da ne naredi nič zvezi s tem, niti dolga jim ne morejo odpisati, ko pa imajo sami toliko denarja da si lahko brišejo nos z njim…. Že samo ZDA s kozmetično proizvodnjo zasluži toliko, da bi lahko nahranila vse lačne otroke v Afriki, da ne prištevamo poleg vse bogastvo, ki ga ima 100 najbogatejših ljudi na svetu ali denarja, ki se vlaga v vojsko in orožje. Že samo ZDA bi z svojim denarjem lahko rešile najmanj pol Afrike, kaj šele če bi vse države dale roke skupaj in prispevale tisto nekaj malega, kar bi narisalo nasmeh na obraze vseh otrok črne celine. Ampak ne, seveda, države si želijo denarja bolj kot česar koli drugega in ga rabiti za svoje interese, seveda, saj si ne znajo predstavljati kako je živeti brez hrane in vode, kako je živeti in umreti za aidsom in kako je, se vsak dan znova tresti za svoje življenje. Zakaj le? Saj živimo v odobju, imamo hrano pa jo kljub temu tone mečemo stran, imamo oblačila in vse potrebne življenske dobrine pa kljub temu vedno znova trošimo na napomembnih stvari, preprosto zato ker jih moramo imeti … Hej, to je pač moderna družba, več imaš, več veljaš.

A kaj, ko na drugem koncu sveta vlada lakota, bojevanje, bolezen … Zares cenim ljudi, ki imajo interes pomagati tistim, ki pomoč zares potrebujejo, tiste, ki jim ni žal odtrgati del premoženja le zato, da bi prispevali tisto malo, čeprav jih potem vlačijo po rumenih straneh, češ da jim gre le za reklamo. Reklama gor ali dol, pomagajo jim vseeno.

Ko bi le več ljudi na svetu imelo takšno mnenje, potem bi mogoče lahko pomagali vsem tistim, ki to zares potrebujejo.

Objavljeno v 16.06.2007 ob 13:29 in zapisano pod My opinion .